V Sloveniji se soočamo s kupom zakonodaje, pravilnikov in uredb. Tudi v kmetijstvu je znanje prava vse bolj pomembno in vsaka kmetija danes že potrebuje svojega pravnega svetovalca. Kmetijske inšpekcije, nakupi kmetijskih zemljišč, odškodnine, služnosti, dedovanja in podobno so primeri, kjer poleg strokovnega znanja za razliko od ostalih razpolagamo tudi z izkušnjami.
Ustanovitelj Erik Remic je pravi kmet, ki se vsakodnevno sooča z delom na kmetiji, obenem pa je doštudiral pravo in razume kmete ter njihovo problematiko. S tem namenom je nastal Agrarexpert, kjer sta združeni vsakodnevna praksa in teorija. To je prednost katera nas dela uspešne.
Agrarexpert svojim članom zagotavlja brezplačno pravno pomoč v kmetijstvu in gozdarstvu. Vsak partner prejme v okviru članstva brezplačno pravno svetovanje v vrednosti 120 EUR.
V okviru agrarexperta vam nudimo sledeče pravno svetovanje:
1. Promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi
1.1 nakup in prodaja
Kako prodati svojo zemljo, naj si bo to travnik, njiva ali gozd. Kako ga oddati v najem za obdelovanje ali kakšno drugo dejavnost. Nakup in prodaja kmetijskih zemljišč potekata po točno določenem postopku skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih ali Zakona o gozdovih.
Za vas izdelamo:
- Ponudbo na oglasni deski Upravne enote;
- Sprejem ponudbe v roku 30 dni od objave Ponudbe;
- Priprava in sklenitev ustrezne prodajne pogodbe z različnimi instrumenti zavarovanja;
- Vlogo za odobritev pravnega posla;
- Zastopanje na morebitni obravnavi glede odobritve pravnega posla in predkupnih upravičencev, ki so:
1.solastnik;
2.oseba s statusom kmeta, katere zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj (t. i. kmet mejaš);
3.(uradni) zakupnik zemljišča, ki je naprodaj;
4.katera koli druga oseba s statusom kmeta;
5.kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti;
6.Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo.
V primeru, da je znotraj posamezne skupine prednostnih upravičencev več oseb, se prednost določa po naslednjem vrstnem redu:
1.oseba s statusom kmeta, ki ji kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost;
2.oseba s statusom kmeta, ki zemljišče sama obdeluje;
3.oseba s statusom kmeta, ki jo določi prodajalec.
Kmetijska dejavnost se lahko opravlja kot edina dejavnost posameznika ali kot glavna dejavnost. V obeh primerih pa je za navedeno opredelitev relevantna višina sredstev, pridobljenih iz te dejavnosti. Kolikor ta sredstva pomenijo posamezni osebi poglavitni vir za preživljanje, se šteje, da kmetijska dejavnost predstavlja glavno dejavnost.)
- Tožba na sklenitev prodajne pogodbe (potrebna v primerih, ko prodajalec ne želi skleniti prodajne pogodbe s kupcem, ki ga je odobrila upravna enota);
- Priprava vloge za morebitna soglasja Ministrstva za obrambo;
- Priprava vlog za odmero davka na promet z nepremičninami na FURS in priprava vlog za odmero kapitalskega dobička;
1.2 oddajanje v najem
Tudi najem kmetijskih zemljišč ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih po posebnem postopku:
1.Ponudba na oglasni deski Upravne enote;
2.Sprejem ponudbe v roku 30 dni od objave Ponudbe;
3.Priprava in sklenitev ustrezne najemne pogodbe z različnimi instrumenti zavarovanja;
4.Vloga za odobritev pravnega posla;
5.Zastopanje na morebitni obravnavi;
(Pri zakupu lahko uveljavljajo prednostno pravico upravičenci po naslednjem vrstnem redu:
- zakupnik;
- zakupnik zemljišča, ki meji na zemljišče, ki se daje v zakup in kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki se daje v zakup;
- drug kmet, kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jim je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti.
Ob enakih pogojih ima med prednostnimi upravičenci, uvrščenimi na isto mesto, ima prednostno pravico do zakupa tisti, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost in mu prihodki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo poglavitni finančni vir preživljanja ali poslovanja.
Zakupna pogodba, ki je sklenjena v pisni obliki, mora vsebovati:
●zemljiškoknjižne in zemljiškokatastrske podatke o zemljiščih danih v zakup,
●opis in neamortizirano vrednost objektov, naprav in nasadov,
●amortizacijsko dobo trajnih nasadov,
●namen zakupa,
●višino zakupnine,
●dobo trajanja zakupa in določilo ali se zakupna pravica deduje
2. Dedno pravo
2.1 Dedovanje zaščitenih kmetij
V Slovenji so nekatere kmetije zaščitene, kar pomeni, da jim je upravna enota podelila status zaščitene kmetije, kateri se po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo. Zaščitena kmetija je enota, ki je v lasti ene fizične osebe oziroma solasti ali skupni lasti zakonskega para ali enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca. Obsega najmanj pet hektarov (ha) in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine. Pod zaščiteno kmetijo sodijo kmetijska in gozdna zemljišča, stanovanjska in gospodarska poslopja kmetije, vsi stroji in živali na kmetiji ter vse pravice, ki so povezane s kmetijo (3. člen ZDKG).
Takšna kmetija ima posebna pravila v primeru dedovanja.
Zakonito dedovanje (ureja ga Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev):
Kadar pokojnik ne zapusti oporoke in je več potencialnih dedičev njegovega premoženja, deduje tisti, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči (7. člen ZDKG). Če do sporazuma ne pride, imajo prednost zakonec pokojnika in njegovi potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske dejavnosti.
V primeru, da je kmetija v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, deduje preživeli zakonec.
Če je kmetija v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca, je dedič preživeli solastnik. V primeru, da ni dediča, ki bi izpolnjeval po zakonu določene pogoje, se zaščitena kmetija lahko razdeli, kot če ne bi bila zaščitena.
Dediči, ki ne dedujejo zaščitene kmetije, dedujejo denarno vrednost nujnega deleža, kijim ga mora dedič izplačati v roku praviloma petih let, izjemoma pa v desetih letih (14. člen ZDKG). Izjemoma lahko deduje nujni dedič tudi zemljišče ali druge nepremičnine oziroma premičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo, vendar le do višine nujnega deleža. Zemljišča, ki niso pomembna za zaščiteno kmetijo, so zlasti gozdna zemljišča, kmetijska zemljišča z boniteto, nižjo od 40, in zemljišča, ki so po namenski rabi stavbna, razen če gre za zemljišča, na katerih stojijo objekti za potrebe kmetije oziroma so potrebna za nadaljnji razvoj kmetije. Nujnemu deležu se dediči lahko tudi odpovedo.
Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.
Oporočno dedovanje
V primeru, da oporočitelj razpolaga z oporoko v nasprotju z zakonom, pride do dedovanja na podlagi zakona (21. člen ZDKG).
Z oporoko (volilom v oporoki) se drugim dedičem lahko nakloni le manjše dele zaščitene kmetije, če s tem znatno ne prizadene gospodarske sposobnosti zaščitene kmetije:
●gozdna ali kmetijska zemljišča z boniteto nižjo od 40,
●stavbna zemljišča ali druge stvari ali pravice.
Pri tem posamezno volilo ne sme presegati dva odstotka, vsa volila skupaj pa ne smejo presegati deset odstotkov skupnih kmetijskih površin (pri kmetijskih in gozdnih zemljiščih) oziroma celotne vrednosti zapuščine (pri stavbnih zemljiščih).
Za vas sestavimo zakonite oporoke in vam vodimo postopke dedovanja pred pristojnimi sodišči.
2.2 Izročilna pogodba
Izročilno pogodbo ureja Obligacijski zakonik pod pojmom Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja. Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo za časa življenja izročil in razdelil premoženje osebam, ki bi lahko po izročitelju dedovali kot dediči prvega dednega reda: prednikovim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem, lahko pa tudi zakoncu.
Izročilna pogodba je veljavna pod pogojem, da se strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci in pod pogojem, da je sklenjena v obliki notarskega zapisa.
Izročitelj lahko izroči in razdeli samo premoženje ali del premoženja, ki ga ima v času sklenitve pogodbe, ne pa tudi premoženja, ki ga bo imel ob svoji smrti. Potomci, med katere je izročitelj razdelil svoje premoženje, ne odgovarjajo za njegove dolgove, razen če je v pogodbi določeno drugače.
Izročitelj ima tudi pravico pogodbo preklicati zaradi:
●izrazite nehvaležnosti - če se po sklenitvi pravnega posla potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal,
●dejstva, da potomec njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena ne nudi ali če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v pogodbi naložena.
Za vas pripravimo vse ustrezne dokumente, zemljiškoknjižne izpiske, sam osnutek izročilne pogodbe, da bo postopke pred notarjem tekel hitro, učinkovito in brez zapletov.
2.3 Pogodba o dosmrtnem preživljanju
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se en pogodbenik (preživljavec, običajno so to potomci) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika, drugi pogodbenik (preživljanec, običajno so to starši) pa izjavi, da mu zapušča vse ali del svojega premoženja. Preživljanec do svoje smrti ostane lastnik premoženja. Po smrti preživljanca preživljavec sam z notarskim odpravkom pogodbe predlaga vpis lastninske pravice na izročenem nepremičnem premoženju v zemljiško knjigo. Pogoj za veljavnost takšne pogodbe je oblika notarskega zapisa.
Za vas pripravimo ustrezno pogodbo, vas opomnimo na davčne in dedne vidike, ter poskrbimo, da bo postopek pri notarju hiter in učinkovit.
2.4 Pogodba o preužitku
S pogodbo o preužitku se preužitkar (preživljanec, večinoma starši) zavezuje, da bo na drugo stranko prevzemnika (preživljavca , večinoma potomci) prenesel lastninsko pravico na vsem ali delu premoženja, ki ga ima v lasti v trenutku sklenitve pogodbe. Prevzemnik se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti periodično nudil določene dajatve in/ali storitve. Tudi takšna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
Za vas pripravimo ustrezno pogodbo, z natančno določenimi obveznostmi, poskrbimo za hiter in učinkovit postopek pred notarjem.
2.5 Darilo za primer smrti
Z darilno pogodbo za primer smrti, ki je urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ) se darovalec zaveže na obdarjenca neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca po svoji smrti, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Lastninska pravica se prenese šele s smrtjo darovalca. Pogoj za veljavnost je sklenitev v obliki notarskega zapisa in ta listina mora biti izročnena obdarjencu.
Za vas pripravimo ustrezno pogodbo z zakonito vsebino, uredimo davčne obveznosti, uredimo dedni vidik, tako da pred notarjem sam postopek teče hitro in učinkovito.
3. Stvarno pravo
3.1 Solastnina in delitev solastnine
Solastnina je pravni pojem, kjer se ne vem, čigav je posamezni del solastnine, ampak ima vsak solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati skladno s svojim solastniški deležem. V primeru, da se solastniki ne morejo dogovoriti, o delitvi solastnine odloča sodišče.
Za vas pripravimo delitvene dogovore ali morebitne postopke pred ustreznimi sodišči glede delitve nepremičnin (nepravdni postopek).
3.2 Stvarna služnost
Stvarna služnost je pravica lastnika zemljišča, da za potrebe uporabljanja nepremičnine izvršuje določena dejanja na tuji nepremičnini (služeče zemljišče), ali pa da služeče zemljišče nečesa ne izvršuje ali naredi, kar imenujemo negativna služnost. Najbolj znane so služnost poti, prehoda, prevoza in pa tudi služnosti postavitve elektro drogov in tudi služnosti v javno korist. Stvarne služnosti se morajo izvrševati tako, da je škoda, ki nastaja z obremenjevanjem zemljišča čim manjša.
Za vas urejamo vsa razmerja v služnostih, pripravimo služnostne pogodbe, ter vam pomagamo pri izbrisih služnosti.
3.3 Nujna pot
Nujna pot se ustanavljazaradi pomanjkanja potne povezave med nepremičnino in javno cesto. Ta institut se uporabi, če dogovor glede služnosti ni mogoč.
Za vas urejamo postopke na sodišču za vzpostavitev nujne poti, ter morebitne dogovore z lastniki zemljišč, saj je naše načelo bolje dogovor kot tožba.
3.4 Razlastitev
Razlastitev pomeni odvzem lastninske pravice v javno korist proti odškodnini ali nadomestilu v naravi.
Pomagamo vam pri pogajanjih z nasprotno stranjo in morebitnih postopkih.
4. Pravno varstvo kupcev in potrošnikov
4.1 Upravni postopek
Kmetje se srečujejo z upravnim postopkom na več ravneh, pri pridobitvi gradbenih dovoljenj, pri prodaji kmetijskih zemljišč in drugih. Ker je postopek reguliran s strani Zakona o splošnem upravnem postopku vam kot pravni strokovanjaki pomagamo do pridobitve odločbe, pritožbe in morebitnega upravnega spora.
4.2 Inšpekcijski postopki
V primerih inšpekcijskih postopkov skrbimo za vašo pravno varnost in vam pomagamo skozi postopek.